Danijela (55 let, profesorica slovenskega jezika)

Datum: 13.11.2009

1. Kako dolgo že obiskujete delavnice gibalno-plesne terapije in zakaj ste se odlo?ili zanje oziroma kdo vas je navdušil?

Delavnice obiskujem že dobri dve leti. Po naklju?ju mi je v roke prišel prospekt, in sicer po bolezni, ko sem obiskala fizioterapevta, ker sem imela izjemne bole?ine v sklepih. Sum je bil na revmati?no obolenje, ampak se je potem izkazalo, da gre za š?itni?ne težave. Ko je bilo že boljše in sem opravila s fizioterapijo sem se odlo?ila, da se bom z bole?inami spopadla na druga?en na?in. Najprej sem obiskovala jogo, in to osem let. No, zaradi bole?in sem se morala nehati ukvarjati z jogo, ker so me sklepi preve? boleli. Pri fizioterapevtu sem naletela na Ljudmilin letak in potem sem gibalno-plesno terapijo sprejela kot alternativo jogi. Povezala sem se z Ljudmilo in za?ela hodit na sre?anja, kar je meni odgovarjalo.

2. Bi lahko primerjali ob?utke na prvi delavnici in na zadnji? Ste sedaj bolj sproš?eni kot takrat?

?e sem iskrena, sem bila na za?etku kar malo razo?arana. Predvsem zato, ker ?esa takega nisem pri?akovala. Pri?akovala sem ogrevanje, plesne korake, val?ek in tako dalje. In potem sem videla, da iz tega ne bo ni? in sem rekla prijateljici, da ne vidim kakšnega posebnega smisla v tem, ampak da bom hodila dokler ne bom spet pripravljena na jogo. Motilo me je, ker sem mogla kar naprej nekaj izražati. Ljudmila se je nasmehnila, ko sem ji povedala, da nisem nadarjena za te re?i. Nisem se videla v tem. Potem sem se odlo?ila, da bom nadaljevala, dokler ne najdem nekaj drugega, saj sem se vsaj malo prepotila in se razmigala. Potem pa mi je po?asi postajalo vše?. Spomnim se strukturiranih vaj, ki smo jih delale ena za drugo. Na vrsto sem prišla zadnja in pred tem sem opazovala soplesalke, kako so premišljevale o gibih, ki so jih hotele narediti ?im lepše. V resnici pa je bilo grozljivo in smešno. Pozitivno so me presenetili izrazi na obrazu in samozavest, da delajo to?no tako, kot je Ljudmila pokazala, v bistvu pa je bilo ?isto druga?e. In takrat sem spoznala, da je najpomembnejši ob?utek samozavesti. Zavedla sem se spoznanja, da ni namen, da delamo tako kot Ljudmila, ampak da v sebi ?utimo ob?utek zadovoljstva in samozavest. Ko smo se na koncu pogovarjale o tem, sem povedala, kaj se mi je zdelo najpomembnejše. Na ples smo prinašale težave in se je to pokazalo v gibu. V?asih smo bile brez volje, navdiha ali pa nismo bile v stiku s sabo. Ljudmila nas je popeljala prek razli?nih ?ustev. Spoznala sem, kaj mi leži in v katerem ritmu se najlaže izrazim, najlaže zaplešem. Najve?je presene?enje je bil ritem, ki se imenuje Tišina. Takrat si upaš vse izrazit, ker ne ?utiš nikogar drugega kakor le sebe in ples postane navdih, ki te vodi. Ni? ne delaš z glavo. To je zame lepota tega gibanja. To je samopodoba. Takrat za?utim svoje bistvo in se ne zavedam gibanja oziroma izvedbe. Ne vodi me niti glasba, ampak je samo ozadje. To je ogromno odkritje, ko najdeš stik s samim sabo.

3. Kakšna je vaša samopodoba? Ste zadovoljni? Bi kaj na sebi spremenili?

Kot sem že prej rekla, stik s sabo pomeni, da se tudi v telesnem smislu vidim lepo. Ne vidim se osivele, debele, zgrbljene, ne ?utim kolen. Na za?etku sem bila nerodna. Z videzom se nisem obremenjevala, motila pa me je negibljivost. Zdaj se je to izboljšalo. Postala sem tudi pogumnejša. Ne bojim se ve? delati gibov, ki bi lahko povzro?ili bole?ino. Na delavnico sem za?ela hoditi, da bi si pozdravila artritis, zdaj pa se ne bojim ve? bole?ine.

4. Kako se po vašem mnenju v plesu odražata dobra in slaba samopodoba?

Ja, seveda. ?e se obremenjuješ z zunanjo podobo, se ne moreš gibati tako spontano, ne moreš se pokazati, kakšen si v resnici, ne moreš izraziti svojih pravih ?ustev. Poleg tega ne moreš vzpostaviti stika s sabo, ker si preve? obremenjen z zunanjostjo.

5. Ali sedaj sprejemate svoje telo druga?e?

Lahko bi rekla, da ja. Zdaj se vidim kot lepo, suho, kot pravo plesalko, vse prej kot to, kar sem v realnosti. In na koncu, ko se vse to neha, ko prikli?em to realno podobo nazaj, se niti ne sekiram zaradi tega, bolj se osredoto?im na notranjo podobo.

6. Ali menite, da lahko elemente gibalno-plesne terapije uporabite tudi v vsakdanjem življenju? Na kakšen na?in?

Ja, vsekakor. Prvi? kot sem omenila, tega strahu pred bole?ino ni ve?, sklepi so prožnejši. Ve?krat se spomnim na kako pomembno navodilo, recimo kako stopati, zravnati telo, pozorna sem na hojo, držo, postavitev hrbtenice, da ne gledam v tla ampak naravnost. Pozorna sem tudi na središ?e, ki sem ga prvi? za?utila na delavnici. Vse to je vplivalo tudi na mojo verbalno komunikacijo.

7. Ali menite, da je gibalno-plesna terapija primerna za tiste s slabšo telesno samopodobo?

Gotovo. Na podlagi svoje izkošnje lahko povem, da se je moja okornost zelo izboljšala, ?eprav še vedno ni stoodstotna. Bolj se je zavedam. Plesna terapija omogo?i, da se odzoveš na dolo?en ritem, se izraziš, izgubiš predsodke in se zaveš, da je videz bistveno manj pomemben od po?utja in zadovoljstva. Po?asi za?neš osebnostno rasti.

8. Ali ste se na delavnicah nau?ili kaj o svojem telesu, ?esar prej niste vedeli, recimo da se lahko gibljete na dolo?en na?in, da vam dolo?eno gibanje vzbuja prijetne ob?utke, ali pa tudi neprijetne in kaj bi to bilo?

Vsekakor. Kako se lahko gibam in kako ne, sem za?utila že pri jogi, a na delavnicah sem spoznala, kakšne možnosti mi nudi ritmi?no gibanje. Sploh sem v tem ritmu tišine spoznala, da lahko naredim ve?, kakor sem pri?akovala. Po drugi strani se lahko v dolo?enih trenutkih pojavi bole?ina. Toda lahko tudi izgine. Ko smo delali ritem kaosa, sem z lahkoto krilila z rokami. Tudi druge udeleženke imajo podobne izkušnje. Meni in še eni udeleženki se je zgodilo, da nama je terapija pomagala prebroditi naporna ?ustvena stanja, ki sva jih prej tiš?ali v sebi. Nabralo se je toliko stvari, da sem ob sprostitvi zajokala. Tudi med plesom sem ?istila svojo zunanjost in notranjost. Pomagalo mi je, da sem svojo samopodobo videla v pozitivni lu?i.

9. Bi želeli še kaj dodati?

Želela bi nadaljevati s sre?anji, ker mislim, da še nisem prišla do konca. Ne gre samo za telesni trening, ampak tudi za psihi?nega. Verjamem, da mi bo pomagalo, da bom uspela ohranit v sebi vse, kar sem do sedaj naredila. Vse skupaj je kakor film, saj so se stvari postavile na svoje mesto. Bolj kot sama gibljivost me je o?aral tudi psihi?ni element, psihi?na stabilnost, ki vpliva na mojo samopodobo. Prepri?ana sem, da bosta notranja urejenost in mir pomagala pri tem.

 
Last Updated ( Sunday, 12 December 2010 22:31 )