INTERVJU Z LJUDMILO

1. Kako dolgo e vodite delavnice gibalno-plesne terapije? Komu so namenjene?

Vodim jih ?etrto leto. Namenjene so ljudem razli?nih starosti. Imela sem na primer skupino ensk, starejih od 50 let. Sicer obstajajo tudi skupine za mladostnike in starostnike. Delo je prilagojeno starosti in potrebam klientov. Gibalno-plesna terapija je primerna tudi za otroke, na primer za lajanje teav pri hiperaktivnosti, za adolescente. Izvaja se tudi individualno. V prihodnosti se elim usmeriti na populacijo nose?nic.

 

2. Kje ste se prvi? sre?ali z gibalno-plesno terapijo in kaj vas je navduilo?

Prva plesna terapija, s katero sem se sre?ala, je bila oblika egostrukturalnega plesa po Guntherju Ammonu. S tako obliko gibalno-plesne terapije, ki jo izjavam danes, pa sem se prvi? sre?ala v Berlinu, v Nem?iji, kjer sem se udeleila predstavitvene delavnice. Glede na to, da sem sama tudi plesalka in sem se ravno takrat za?ela spoznavati s telesno psihoterapijo, me je tovrstna delavnica zelo pritegnila. Voditeljica me je navduila s spontanim gibanjem. V spomin se mi je vtisnil zaklju?ek sre?anja, ko je dejala, naj prekriamo roke, kakor da nekaj drimo, recimo eljo, vizijo, in razmislimo, kaj od te delavnice bi radi vzeli domov. Zame je bilo novo predvsem, da se ples ne uporablja kot struktura, kot nekaj nau?enega. Gibanje sem prvi? doivela kot nekaj ustvarjalnega, ?ustvenega, izraznega. S sabo sem odnesla misel: To si elim po?eti v ivljenju. Bilo je kot klic po izpopolnjevanju poslanstva. Pozneje sem se sre?ala e s plesom petih ritmov.

 

3. Kakne elje in pri?akovanja imajo vai klienti?

Pri tistih, ki se odlo?ijo za skupinsko terapijo, se najbolj izrazi elja po gibanju in plesu. Pogosto spraujejo, ali je potrebno poznati plesne korake. Po dolo?enem ?asu se pokae elja po bolji gibljivosti, monostih spro?anja in vzpostavitve stika z drugimi ljudmi. Tisti, ki se odlo?ijo za individualno terapijo pa si ne elijo samo gibanja, ampak imajo ve?inoma opredeljen cilj, na primer bolja samopodoba ali npr. raziskovanje novih monosti za osebno rast.

 

4. Kako pogosto se soo?ate s slabo telesno samopodobo klientov?

Slaba telesna samopodoba se izrazi predvsem na mojih predstavitvenih delavnicah, na katerih se udeleenci na kratko seznanijo z gibalno-plesno terapijo. Ve?inoma gre za posledico prve izkunje z izraznim gibanjem. Klienti s slabo samopodobo se po navadi drijo v ozadju. Skupini se odpirajo po?asneje in preverjajo odnose z drugimi in odnos z mano kot voditeljico. Potrebujejo ve? spodbude kot drugi, zato delo z njimi zahteva razli?ne pristope. Moja naloga je, da ugotovim, kaken pristop je za posameznega klienta najprimerneji, da sprejmejo svoje telo, se sprostijo in zaivijo v skupnosti.

 

5. Na kaken na?in se po vaem mnenju odraa slaba telesna samopodoba pri plesu oziroma gibanju?

Posamezniki s slabo telesno samopodobo po navadi niso toliko izvirni, e posebej kadar morajo spontano prikazati, opisati, narisati ali odplesati razli?na doivljanja. Nemo?ni so in v sebi ?utijo praznino, kakor bi ostali brez besed. Klienti imajo vedno monost, da odklonijo sodelovanje v dolo?eni vaji. To se mi zdi pomembno, zato jih na to vedno opozarjam. Tako se sami odlo?ijo, kdaj bodo naredili naslednji korak. Naj povem, da klienti redko izberejo to monost, se pa kaken tudi pojavi. V skupini, e posebej kadar delamo v parih, se zaradi dinamike odnosov ve?krat pojavijo ?ustva, kot je sram: sram, da jih bodo drugi videli ali za?utili. Pokae se plahost, zadranost, alost, radost ali pa ve?ja potreba po osebnem prostoru.

 

6. Ali menite, da gibalno-plesna terapija lahko vpliva na izboljanje telesne samopodobe?

Da. lahko. To se opazi recimo, ko udeleenci po delavnici lae ubesedijo svoje ob?utke, s telesom lae izrazijo tisto, kar si elijo, svoja razmiljanja, hotenja in podobno. Njihovo telo postane bolj mehko in gibljivo, kar se opazi tudi skozi njihovo izraznost. Bolj si upajo uporabiti spontane impulze, na primer glas, udarci so mo?neji, ni jih sram pokazati otroke igrivosti in odlo?nosti skozi gib. V tiini se po?utijo prijetneje. Izboljana samopodoba se pozneje opazi v slogu obla?enje, saj prek njega izraajo svojo osebnost.

 

7. Kako potekajo delavnice?

Kot sem e prej omenila, na za?etku vedno pripravimpredstavitveno delavnico, kjer se udeleenci seznanijo z gibalno-plesno terapijo in za?utijo, ali je to tisto, kar elijo. Tako se lae odlo?ijo, kako naprej. Na za?etku vsake delavnice jim dam ?as, da se zavejo prostora, v kateremsmo. Potem si zastavimo vpraanje: Kako sem? in skozi razli?ne oblike potem izrazimo svoje po?utje. Sledi ogrevanje telesa in tema dolo?ene delavnice. Poudariti moram, da sem le pri za?etnih skupinah jaz tista, ki izbere temo. V nadaljevalnih skupinah temo dolo?i skupina na sre?anju. Bolj kot je skupina zrela, bolj so udeleenci sposobni, da sami oblikujejo formo, eljo, ki jo potem vklju?im v delo. Delo zaklju?imo z umirjanjem telesa. Na koncu sre?anja imajo udeleenci prilonost, da povedo, kako so doiveli sre?anje, da izrazijo svoje mnenje, podajo kaken predlog za prihodnje sre?anje ali zastavijo vpraanje. Tudi v to nikogar ne silimo, tako lahko vsak ostane v tiini, sam s seboj, in na svoj na?in zaklju?i delavnico. Pri oblikovanju skupin se zgledujem po Nemkem zdruenju za gibalno-plesno terapijo (DGT). Opiram se tudi na znanja, tehnike, metode in ?uje?nost, ki sem jih pridobila v devetletnem izobraevanju globinsko psiholoke psihoterapije.

 

8. Ali med vaimi delavnicami namenjate posebno pozornost sprejemanju svojega telesa, oziroma izboljevanju telesne samopodobe?

Ne bi mogla re?i, da so vaje namenjene izklju?no izboljevanju samopodobe. Vsaka vaja, ki jo delam z udeleenci delavnice, ponuja monost raziskovanja in pridobivanja izkuenj, ki posamezniku odprejo nov pogled na telesno samopodobo. Doivetja z delavnic pogosto poveem z izkunjami iz resni?nega ivljenja. Kar vsekakor gradi in izboljuje samopodobo, so doivljanja in ?utenja drugih udeleencev na njegovo gibalno-plesno izraznost. Mislim, da vse vaje, ki jih delamo, pozitivno vplivajo na spotovanje svojega telesa kakor tudi na spotovanje drugih udeleencev.

 

9. Lahko opiete eno izmed vaj, ki jo izvajate na delavnicah gibalno-plesne terapije in ima po vaem mnenju ugodno vpliva na telesno samopodobo?

Za primer vzemimo skupino ensk. Povabim jih, naj na naslednje sre?anje prinesejo prazni?na in prijetna obla?ila, ki izraajo njihovo enskost. Tako dobijo prilonost, da se posvetijo temu, kar jim je ve?, kar si elijo in da razi?ejo, na kaken na?in bodo izrazile sebe, svojo osebnost skozi obla?ila. Celotno delavnico imajo na sebi ta obla?ila. Med uro uporabljam tudi tehniko pogovora, slikanja, kreativnih medijev, ki jim omogo?ajo monost nadaljnjega raziskovanja njihovega po?utja v posebnih obla?ilih. Na koncu ure se pogovorimo, kaj jim ta slog obla?enja prinaa, kako doivljajo svoje telo, stik z drugimi, kaj jim je bilo pomembno in kaj ne. Hkrati se udeleenci ure pogovorijo med sabo, kar jim prinaa spoznanja, ki jih sami morda ne opazijo, ne poznajo.

 

10. Kako lahko po vaem mnenju udeleenci gibalno-plesne terapije uporabijo znanje, ki so si ga pridobili na delavnicah, v vsakdanjem ivljenju?

Udeleenci navajajo, da si v resni?nosti lae in pogosteje vzamejo prostor in ?as samo zase. Nekateri povedo, da se na primer med kuhanjem spomnijo in razgibavajo svoje telo. Sprememba se pokae tudi v odnosih do blinjih, saj ugotavljajo, kaj je njihova vloga v dolo?enem odnosu. Uporabljajo razli?na znanja, ki so jih pridobili na delavnicah, na primer razne oblike masae. To znanje lahko prenesejo na svoje blinje. ?ez ?as se pokae ve?ja odlo?nost pri izraanju svojega mnenja. Pridobijo ve?je zavedanje o tem, ali so tisti, ki vodijo v odnosu, ali tisti, ki sledijo. V izraanju postanejo konkretneji, lae izrazijo, kako se po?utijo in kaj elijo, izbolja pa se jim tudi so?utje do drugih. Spoznajo razlike med ljudmi in jih vzamejo kot del vsakdanjika. Pomembno se mi zdi tudi to, da spoznajo, kateri ritem prevladuje v njih oziroma v njihovem ivljenju, na primer da ivijo v naglici in naredijo vse hitro, v?asih povrno, ali pa na drugi strani so bolj po?asni, premiljeni. Gibalno-plesna terapija jim v tem smislu omogo?i uvideti razliko.

 

11. Ali bi eleli e kaj dodati?

Povedala bi e, da moja izkunja z gibalno-plesno terapijo meni osebno odpira vrata do sebe, do ljudi, do svojega telesa in do razli?nih monosti izraanja hotenj. Za udeleence delavnic bi rekla, da so popotniki na njihovi poti in u?itelji na moji poti k razvijanju gibalno-plesne terapije. Zelo si elim, da bi v Sloveniji ta oblika terapije bolj zaivela in se razvila. Tudi sama bi rada prispevala svoj dele v ta mozaik.

(Intervju je opravila Mojca oba, povzeto iz diplomske naloge " Gibalno-plesna terapija in telesna samopodoba", Ljubljana 2010)

 
Last Updated ( Thursday, 09 December 2010 23:12 )